Vsebina
- Povečanje ameriškega gospodarskega primanjkljaja
- Zunanje izvajanje in upad ameriške proizvodnje
- Potlačene plače, izgube pri pobiranju davkov in zmanjšanje sindikatov
- Ambientalna degradacija
NAFTA je severnoameriški sporazum o prosti trgovini, tristranski gospodarski blok med Združenimi državami Amerike, Kanado in Mehiko. NAFTA odpravlja več skupnih mednarodnih ovir v trgovini, kot so carine, kvote in uvozne subvencije. To je pomembno vplivalo na ameriško gospodarsko krajino - niso vse pozitivne. Nazadnje je vprašanje, kakšne so "slabosti" NAFTA, odvisno od tega, kdo vpraša, vendar so nekatere posledice pogodbe še vedno očitno neugodne.
Povečanje ameriškega gospodarskega primanjkljaja
NAFTA je povzročila, da se je trgovina med tremi državami članicami več kot podvojila. Glede na relativne gospodarske razlike med ZDA in obema sosedama pa je zmanjšanje gospodarskih ovir privedlo do večjega gospodarskega primanjkljaja. Primanjkljaj v primerjavi s Kanado je leta 2009 med padcem svetovne gospodarske krize znašal 45 milijard R $. Pred tem je bilo leta 2008 157 milijard R $, leta 2007 138 milijard R $ in leta 2006 146 milijard R $. Z Mehiko je bil gospodarski primanjkljaj leta 2009 98 milijard R $, leta 2008 131 milijard R $, 151 milijard R $ v letu 2007 in 131 milijard R $ v 2006. Ti podatki jasno kažejo na neuravnoteženo razmerje.
Zunanje izvajanje in upad ameriške proizvodnje
Ena največjih strukturnih slabosti katerega koli sporazuma o prosti trgovini je dejstvo, da velikim proizvodnim podjetjem dajejo dober razlog, dobiček, da svoje poslovanje preselijo v državo po cenejših stroških dela in surovin.
Po poročilu iz leta 2010, ki ga je za Kongres pripravil Skupni ekonomski odbor, se je proizvodno delo v ZDA od leta 2000 zmanjšalo za skoraj 50%, kljub povečanju nacionalnega prebivalstva. NAFTA je začela veljati leta 1994. Vprašanje, kakšno vlogo je imela pri upadanju delovnih mest v ameriški proizvodnji, ostaja kontroverzno, vendar dejstva kažejo, da so bile izgube delovnih mest v proizvodnji v letih desetletja čim manjše V devetdesetih letih je NAFTA sovpadla z izjemno izgubo delovnih mest, ko se je v letih 2001 in 2008 soočila z recesijami.
Če nič drugega, je bila NAFTA vsaj neučinkovita pri zaščiti ameriških proizvajalcev pred neugodnimi gospodarskimi podnebji in je verjetno prispevala k njenemu upadanju. Ker pa je bilo sorazmerno malo teh delovnih mest izbranih posebej za Kanado ali Mehiko, je neposredna odgovornost NAFTA nujno omejena.
Potlačene plače, izgube pri pobiranju davkov in zmanjšanje sindikatov
Številna ameriška podjetja so dramatično zmanjšala izdatke, da bi ZDA ohranile konkurenčnost v območju proste trgovine NAFTA. To je mogoče storiti na več načinov, na primer s poceni izdelki.
Resnejši pa so ukrepi podjetij za zmanjšanje izdatkov za delo in zmanjšanje davčnih obveznosti. To storijo tako, da prevzamejo izdelke s industrijskega severa, kjer je delovna sila visoko usposobljena in so delavski sindikati močni, in jih preselijo v južne ali vzhodne vzhodne države, kjer konzervativne gospodarske politike podjetjem omogočajo poslovanje veliko cenejši.Dvaindvajset držav ima delovno zakonodajo, ki prikazuje praktične posledice zatiranja plač. Poleg tega imajo te države ponavadi nižje davke in pogosto ponujajo velikodušne spodbude za velika podjetja, da se tam naselijo.
Posledice nižjih plač za delavce in manjšega pobiranja davkov za vlade so znižanje materialne kakovosti življenjskih stopenj, merjeno s pomočjo posamezne gospodarske moči, državnih socialnih služb in infrastrukture. Ponovno je neposredna odgovornost NAFTA za to vedenje "dirkanja do dna" omejena, vendar postaja jasnejša v širšem kontekstu praks proste trgovine na splošno.
Ambientalna degradacija
S preusmeritvijo proizvodnje izven ZDA lahko podjetja izkoristijo ohlapnejšo okoljsko zakonodajo - zlasti v Mehiki, kjer je zainteresirana NAFTA. Ista proizvodnja, predelana na cenejši in umazanejši način, bo nujno povzročila slabe okoljske posledice, tako v regionalnem smislu, tako v smislu onesnaževanja in uničenja ekosistema, kot tudi v svetovnem merilu, na primer zmanjšanje virov poleg povečanja emisij plinov, ki povzročajo učinek tople grede.