Vsebina
Za modernistično gibanje v literaturi, ki je trajalo od 19. do sredine 20. stoletja, so bile značilne novosti, kot so pripoved v toku zavesti, širjenje in krčenje pripovednega časa ter razdrobljeni pripovedni loki. Sodobna literatura (pogosto imenovana tudi postmoderna) je šla še dlje: vključila je elemente parodije žanrov in pastiša, novih medijev, absurdizma in ironije ter razvila samoreferenčni slog, ki je opozoril na lastno umetnost.
Parodija na spol
Določena dela modernistične literature so že bila znana po tem, da so s parodiranjem elementov žanra v obliki pastiša podirala klasične žanre, na primer junaški ep. Toda postmoderna dela so to tehniko uporabljala še bolj premišljeno in zavestno. Nekateri primeri vključujejo "Mavrico gravitacije" Thomasa Pynchona, ki si prisvoji teme iz stripov in ljudske umetnosti ter "Golo kosilo" Williama S. Burrouga, ki vključuje elemente detektivske fikcije.
Novi mediji
Postmodernizem se od modernizma razlikuje po tem, da raziskuje medijsko okolje, ki je naraslo v povojnem obdobju. Nekateri primeri vključujejo avtoreferenčni novinarski slog Hunterja S. Thompsona v delih, kot sta "Strah in zabloda v Las Vegasu", in način, kako Don DeLillo vključuje radijske in televizijske novice v svojo milno opero "Beli hrup".
Absurdizem
Absurdna tema je bila razvita v modernističnih gibanjih, kot sta nadrealizem in dadaizem, in je imela še pomembnejšo vlogo v postmoderni literaturi. Eno najbolj znanih del postmodernega absurdizma je "Čakanje na Godota" Samuela Becketta, v katerem sta dva lika, ki absurdno čakata na dogodek, ki se nikoli ne zgodi.
Ironija
Morda je najbolj znana lastnost postmodernih del uporaba ironije, samoreferenc in namerne izmišljenosti. V modernizmu se je ironija pogosto uporabljala glede na določen žanr ali kot pripovedni vir, v postmodernizmu pa se ironija dvomi o sami ideji literature, umetnosti in kulture kot celote. Nekateri primeri vključujejo "Fogo Pálido", ki ga je napisal Vladimir Nabokov, ki v knjigi uporablja pesem za satiriranje akademskega študija literature, in kratko zgodbo Jorgeja Luisa Borgesa "Dialog o dialogu".