Vsebina
Tajga je ekosistem ali biom, ki ima pomembno udeležbo v Kanadi in regijah v severni Aziji in Evropi. Tajga je največji biom na svetu in zajema predvsem iglavce, ki so narejeni iz iglic in vse leto ozelenijo. Tajm biom je znan tudi kot borealni gozd.
Temperatura
Tajga ima zelo mrzlo podnebje, saj zimske temperature dosežejo -54 ° C. Poletne temperature dosežejo 21 ° C. V povprečju ima tajga 30 do 84 cm padavin na leto. Kljub hladnim temperaturam nenavadno sneži, v vlažnih poletjih pa največ padavin pride v obliki dežja. Ekosisteme Taiga najdemo na severnih lokacijah, kjer pobočje Zemlje pozimi zagotavlja dolge noči in kratke dni.
Drevesa in rastline
Območja tajge sestavljajo predvsem zimzelena drevesa. Ta drevesa so razvila več metod za premagovanje skrajnega severnega podnebja. Zimzelena drevesa imajo namesto listov iglice, kar jim pomaga, da se pozimi ogrejejo. V tajgi so pogorele opeke, iglavci pa so razvili debela ognjevarna debla. Večina drugih rastlin v teh razmerah težko preživi, mahovi in lišaji pa uspevajo.
Živali
Živali, ki živijo v tundri, so se razvile, da bi premagale ali se izognile ostrim zimskim razmeram. Nekateri, na primer sivi medvedi, preživijo jesen, ko jedo ogromne količine hrane, da bi se pozimi prezimili. Druge živali, kot sta ris in rdeča lisica, spretno lovijo skrite habitate glodalcev. Večina teh živali ima debele plasti kože, ki jih ščitijo pred mrazom. Poleti žuželke okužijo tajgo, ptice, vključno z orlom plešastim, pa se za praznik selijo proti severu.
Druga dejstva
Hladne letne temperature pomenijo, da se organski material v tajgi zelo počasi razgrajuje. Odmrli rastlinski materiali pokrivajo zemljo in ji dajo gobasto strukturo. Zaradi tega so tla tudi revna s hranili. Borealni gozdovi so ponavadi zelo temni, saj gosta krošnja omogoča zelo malo svetlobe, da pride do tal. V nekaterih delih sveta je sečnja ogrozila ta biom ter njegove rastline in živali.