Vsebina
Normativna etika je eno od treh glavnih področij študija na področju filozofije. Filozofija vključuje proučevanje dobrega in napačnega človeškega vedenja. Drugi pomembnejši pristopi k filozofiji vključujejo metaetični pristop, ki se ukvarja s preučevanjem etičnih načel in njihovega izvora ter uporabnim etičnim pristopom, ki preučuje napake in pravilnost sodobnih družbenih vprašanj, kot je splav.
Normativna etika
Normativna etika vključuje uporabo moralnih standardov za razvrščanje vedenja kot pravih in napačnih. Na primer, moralna norma je lahko pravilo: storite za druge tisto, kar bi naredili zase. Z uporabo tega standarda bi oseba sklepala, da ne bi smela ukrasti premoženja njenega soseda, ker ne bi želela, da bi njena soseda ukradla njeno lastnino. Na enak način obstajajo tudi druge moralne norme kot vrline in dolžnosti, ki vodijo do etičnega vedenja.
Teorija dolžnosti
Dolžnost je moralni standard, ki je osnova za številne filozofske teorije v normativni etiki. Te teorije, znane tudi kot deontološke teorije, temeljijo na predpostavki, da imamo določene dolžnosti kot človeška bitja in da moramo delovati ustrezno, ne glede na posledice naših dejanj. Starši imajo na primer dolžnost, da hranijo svoje otroke in jih oblečejo, in to dolžnost morajo spoštovati, tudi če to pomeni večjo porabo denarja.
Teorija pravic
Teorija pravic je pristop k normativni etiki, ki temelji na dolžnosti. Britanski filozof John Locke je povezan s to teorijo. Razširil je stališče, da zakoni narave od nas zahtevajo, da ne ogrožamo temeljnih pravic katere koli druge osebe v zvezi z življenjem, svobodo ali zdravjem, kot tudi njihovo lastnino. Te pravice so naravne pravice, ki jih Bog daje vsem ljudem, v skladu z Locke. Takšne pravice se uporabljajo tudi po vsem svetu in so neodtujljive, tako da jih ni mogoče ločiti od posameznika.
Kategorični imperativ
Nemški filozof Immanuel Kant je prišel do drugega pristopa, ki temelji na dolžnosti filozofije, ki ga je imenoval »kategorični imperativ«. Kategorični imperativ je moralni imperativ, ki ureja dolžnosti in izvaja nujno potrebno dejanje. Primer moralne nujnosti je, da ljudi obravnavamo kot cilj in ne kot sredstvo za dosego cilja. Z uporabo tega načela oseba ne bi smela ukrasti avtomobila od svojega soseda, kajti kraja avtomobila pomeni, da soseda obravnava kot sredstvo za svoj namen, ki je uporaba avtomobila.