Vsebina
Izraz ekosistem je najprej uporabil britanski ekolog Tansley, da bi označil vse organizme, ki pripadajo istemu okolju, kot tudi interakcijo med njimi. Primeri ekosistemov vključujejo gozdove, jezera in puščave, vendar je treba upoštevati tudi nebiološke ali abiotske vidike. Struktura in delovanje različnih ekosistemov sta odvisna od tega, kako so vsi ti dejavniki povezani.
Naravno strukturirani ekosistemi
Naravne značilnosti ekosistemov vključujejo naravno, kjer ni človekovega vmešavanja. Gre za sistem, v katerem je vse v popolnem ravnovesju in odstranitev posamezne komponente povzroči, da se celoten sistem zruši. Naravne ekosisteme opredeljujejo njihovi habitati, ki so razvrščeni v dve široki kategoriji: kopenske in vodne. Puščave, gozdovi, travniki, prerije in gozdovi so kopenski ekosistemi, medtem ko vodni vključujejo vse sladkovodne in morske sisteme.
Umetno strukturirani ekosistemi
Umetni sistemi so druga vrsta strukture ekosistema. Ti so deloma zgrajeni zaradi človekovega vmešavanja. Na primer, gradnja jezer, v kateri človek namerno v okolje vstavlja rastline in ribe. Ohranjanje takšnega ekosistema v ravnovesju zahteva nenehno posredovanje človeka.Zgrajeno jezero mora biti polno, da lahko preživi rastline in ribe, in nadzorovati moramo neurejeno rast plevelov in povečati naravne plenilce. Sčasoma lahko zgrajen ekosistem postane divje okolje, saj v resnici ni bil nikoli naravni ekosistem. Drugi primeri umetnih ekosistemov so sadovnjaki, majhni in veliki vrtovi ter kmetije.
Funkcija
Funkcionalne značilnosti ekosistema so odvisne od tega, kako vsi organizmi sodelujejo in vplivajo drug na drugega ter kako deluje energija ekosistema. Z energijo se razume način, kako se prenaša v odnosih plenilec-plen, v katerem se prenaša iz plena na plenilca in tudi v prenos energije iz rastlin v zemljo med procesom razgradnje. Funkcijo ekosistema lahko definiramo le, če jo obravnavamo kot celoto, vsak del ekosistema pa ima nekatere funkcionalne učinke na druge dele.