Vsebina
- Kaj gradi človekovo osebnost?
- Kaj opredeljuje človeško naravo?
- Kaj vpliva na človekovo vedenje?
- Kaj je nezavedno?
Osebnost je tisto, kar človeka definira skozi njegovo izražanje čustev, vzpostavljanje odnosov in njegove vedenjske vzorce. Dve teoriji o oblikovanju osebnosti sta razvila nevrolog Sigmund Freud in psiholog Carl Rogers. Freud in Rogers sta delala na področju psihoterapije, področja, ki se osredotoča na spodbujanje duševnega počutja. Rogers je prepoznaven po terapevtskem pristopu, kjer ima klient bolj neposredno vlogo pri terapiji, terapevt pa je v ozadju, Freud pa je najbolj znan po svojem delu na nezavednem.
Kaj gradi človekovo osebnost?
Sigmund Freud je menil, da je človeško vedenje mogoče razumeti s proučevanjem človekovih preteklih izkušenj - zlasti otroštva - in kako dojema te okoliščine na različnih stopnjah njegovega življenjskega razvoja. To je znano tudi kot psihoanalitična teorija osebnosti.
Po drugi strani pa je Carl R. Rogers izjavil, da je človeško vedenje mogoče razumeti izključno s preučevanjem, kako oseba interno dojema sebe. To je znano kot humanistična teorija osebnosti.
Kaj opredeljuje človeško naravo?
Freudova teorija pravi, da bi ljudje, če bi bila družbeno sprejemljiva, živeli življenje v osnovi sebično, nasilno in incestuozno. Za vsako ceno bi iskali užitek popolnoma in slepo. To je zato, ker po Freudu človeško naravo v osnovi vodijo spolni instinkti.
Rogersova teorija, čeprav se strinja, da ima človeška narava nagnjenost k agresivnosti in nasilju, pravi, da jo vodi lastna želja po samouresničitvi, kot sta pozitivna okrepitev in hvaležnost družbe.
Kaj vpliva na človekovo vedenje?
Freudova teorija trdi, da ljudi poganja njihov nezavedni um in so zato v osnovi iracionalni in alogni. Ta teorija pravi, da je vedenje rezultat nezavednih nagonov, ki jih ni mogoče nadzorovati; Njegove manifestacije imajo za posledico vsakodnevno vedenje človeka. Nadzirajo ga družbene norme.
Rogersova teorija pravi, da človeško vedenje nadzorujeta racionalnost in razum. Nadzira ga tudi potreba po dosežkih in, ko to prekinejo psihosocialne razmere, postane destruktivno in asocialno vedenje.
Kaj je nezavedno?
Freudova teorija pravi, da človeška bitja premakne nezavedni um, kjer so misli, spomini in ideje skriti pred neposredno pozornostjo nekoga. Ljudje se ne zavedajo, da imajo te enote. Kljub temu se kažejo skozi osebnosti. Po Freudu je to koren vseh vedenj, občutkov, reakcij in zaznav. Nezavedno presega kognitivno zavedanje in je osnova vseh osebnostnih lastnosti.
Rogersova teorija pravi, da nezavedni um ni del osebnosti, še manj pa osnova. To je le del procesa, ki ga um razlaga kot zaznavanje in ne glavno gonilo človeškega vedenja.